Blog

stroški ogrevanja

Vas zanima, kako prihraniti do 75% stroškov ogrevanja? Berite dalje

Želite namesto kupovanja energentov izkoristiti že obnovljive vire iz okolja, kot na primer zemlja, zrak ali vodo?

Potem je toplotna črpalka primerna za vas, saj lahko z njeno pomočjo samostojno ogrevamo hišo in sanitarno vodo, za delovanje pa moramo plačati le še nekaj denarja za elektriko.

V primeru prehoda na toplotno črpalko kot primarni vir ogrevanja znašajo prihranki tudi do 75% na letni ravni.

Toplotne črpalke prihranek

*     pri kurilnem olju, premogu ali zemeljskem plinu
**   primerna samo za energetsko sanirane objekte
*** zaradi nizke investicije ena najboljših izbir, če imamo dostop do mestnega plinovoda
°     edina smiselna opcija uporabe lesne biomase (drva in sekanci primerni samo za večje kmetije in hale, kjer je na voljo dovolj vira za ogrevanje)

Prednosti:

  • Energijo pridobivamo iz obnovljivih virov (manjša količina emisij CO2)
  • Možnost pridobitve nepovratnih sredstev (Eko sklad)
  • Neodvisnost od ponudnikov energentov

Slabosti:

  • Večja začetna investicija (kot primarni vir)
  • Odvisnost od razpoložljivih toplotnih virov v okolici

Toplotna črpalka nam omogoča izkoriščanje obnovljivih virov toplote iz naše okolice, saj tako zemlja, voda in zrak vsebujejo koristno toploto, ki jo sonce nenehno obnavlja. Glavna naloga črpalke je prenos vira toplote iz naravnih virov v objekt, katerega želimo ogrevati ali ohladiti. Pri tem porabi manj energije za delovanje kot običajni sistemi za ogrevanje, s tem pa zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in prihranimo nekaj denarja – spada med bolj ekološke načine ogrevanja. Za ogrevanje približno 150 m2 površine z dobro izolacijo bi na leto na primer s črpalko zrak-voda odšteli okoli 600 evrov.

Toplotna črpalka lahko pridobi okoli 75 odstotkov energije iz obnovljivih in brezplačnih virov iz okolice, pred nakupom pa je treba upoštevati tudi velikost sistema, ki ga bomo vgradili. Če je le-ta premajhen, ne bo ustvarjal dovolj toplote, če pa je sistem prevelik, nikoli ne bomo izkoristili njegovega potenciala. Poznamo več vrst toplotnih črpalk, saj vsaka izmed njih črpa drugačen vir toplotne energije.

Toplotna črpalka voda-voda

Tovrstni sistem črpa toplotno energijo iz vode, zato črpalko najpogosteje povežemo s podtalnico. Pred tem moramo pridobiti vodno dovoljenje, s katerim lahko uporabljamo podtalnico – predhodno pa je potrebno narediti tudi analizo vode, saj podtalnica ni povsod kvalitetna in v zadostnih količinah za ogrevanje s toplotno črpalko. Nato je potrebno izvesti vsa gradbena in zemeljska dela, za katera potrebujete usposobljene strokovnjake – potrebno je izvrtati vrtino za črpanje podtalnice in vračanje nazaj v zemljo ter namestiti potopno črpalko, ki bo vodo potiskala skozi sistem, tako da bo toplotna črpalka vodi odvzela toploto in jo ohlajeno po drugi vrtini vračala nazaj v podtalnico.

Podtalnica je tako idealen toplotni vir za tovrstno črpalko, saj temperatura podtalne vode niha minimalno – ni namreč tako občutljiva na spremembe zunanje temperature, po vrnitvi ohlajene, »uporabljene« vode nazaj pa se kmalu vrne v prvotno stanje. V primeru, da je dobava vode iz vrtine zanesljiva, je smiselna izbira toplotna črpalka, ki bo pokrivala vse potrebe objekta. Če to ni mogoče, je potrebno razmisliti o dodatnih načinih ogrevanja. Na postavitev takšnega sistema  vpliva torej lokacija in kakovost podtalnice, dovoljenja in gradbena dela, zato je povprečno ceno težko postaviti – giblje se nekje od 10 tisoč do 15 tisoč evrov za celoten sistem.

Toplotna črpalka kot primarni vir ogrevanja je z vidika celotnega stroška investicije napram drugim načinom ogrevanja za lažjo predstavo prikazan na spodnjem grafu.

toplotnecrpalke

Toplotna črpalka zemlja-voda

Črpalka nam omogoča izrabljanje vira toplote iz zemlje, ki jo nenehno greje sonce. Deluje tako, da s prečrpavanjem vode skozi zemljo izkorišča njeno toploto, z ogreto vodo pa nato ogrevamo objekte ali sanitarno vodo. Za delovanje sistema toplotna črpalka sicer potrebuje zgolj nekaj električne energije za pogon črpalk, vendar je začetna investicija v takšen sistem toliko večja. Poznamo dva načina namestitve toplotne črpalke: horizontalni zemeljski kolektorji ali vertikalna zemeljska sonda.

Horizontalni zemeljski kolektorji se običajno namestijo na podeželskih območjih, kjer je na voljo dovolj prostora za izkop, potrebno delo in namestitev cevi. Tovrstni kolektorji izkoriščajo toploto zgornjega dela zemlje, zato potrebujemo veliko zemeljske površino za namestitev – cevi namreč položimo slab meter pod zemljo, med seboj pa morajo biti oddaljene vsaj 60 centimetrov. Kolektorji imajo dolgo življenjsko dobo in nam omogočajo okolju prijazno ogrevanje.

Vertikalna zemeljska sonda je rešitev za tiste, ki za horizontalne kolektorje nimajo dovolj prostora ali razpoložljive zemeljske energije. Toplotna črpalka s takšnim sistemom omogoča izkoriščanje toplote kamnin globoko v zemlji – od 100 metrov globine naprej – moč sonde pa je odvisna od sestave in kakovosti kamnin. Za namestitev potrebujemo torej malo zemeljske površine in manj cevi kot pri horizontalnih kolektorjih, vendar je postavitev lahko dražja, zagotoviti si moramo primerna dovoljenja, zaradi globine pa potrebujemo izvajalce s primernimi stroji.

Toplotna črpalka zrak-voda

Za postavitev sistema ogrevanja z zrakom ne potrebujemo vrtin kot pri toplotnih črpalkah voda-voda in zemlja-voda, zato si s tem znižamo stroške začetne investicije in poenostavimo izgradnjo sistema. Zrak je na voljo povsod, nekatere sodobnejše toplotne črpalke pa omogočajo primerno ogrevanje tudi pri nizkih zunanjih temperaturah, poleg zunanjega zraka pa lahko izkoriščamo tudi toploto zraka v objektu.

Tovrstna toplotna črpalka je običajno sposobna pokriti toplotno izgubo do zunanje temperature -5 °C, pod to temperaturo pa ne pokrije več vseh toplotnih potreb, zato je smiselno premisliti še o drugem ogrevalnem viru. Za učinkovito delovanje potrebujemo tudi hranilnik toplote, s čimer se izognemo prepogostim vklopom črpalke. Črpalko lahko uporabljamo tudi za ogrevanje sanitarne vode, saj porabi trikrat manj električne energije kot običajni električni grelniki, z njo pa lahko ogrejemo tudi do 1300 litrov vode na dan.

Takšen način ogrevanja lahko uporabljamo večji del dni v letu, saj se zunanja temperatura ne spusti tako pogosto pod -5 °C, za razliko od toplotne črpalke voda-voda in zemlja-voda, pri tej ne potrebujemo dodatnih dovoljenj s strani pristojnih institucij.

Katera toplotna črpalka je torej primerna za vas?

Glede na razmerje med vloženo in dobljeno energijo je to največje pri toplotni črpalki voda-voda, zato je to najboljša izbira, če le imate na voljo vodni vir. Če imate v okolici na voljo dovolj zemeljske površine, je torej smiselna izbira toplotna črpalka zemlja-voda. Črpalka zrak-voda terja od vseh najmanjšo infrastrukturo, vendar je investicija visoka, če sistem uporabljamo kot primarni vir ogrevanja. Kot dodatek vašemu že obstoječemu ogrevanju, bi takšen sistem stal nekaj tisočakov.

V primeru vgradnje toplotne črpalke za namene gretja sanitarne vode je strošek bistveno nižji kot če jo nameravamo uporabljati tudi za ogrevanje prostorov. V tem primeru prihranki znašajo nekje 10% celoletnih stroškov. Strošek z montažo se giba nekje med 2000 in 3000 EUR.

toplotne črpalke

Kot je razvidno iz zgornjega grafa gre tudi za bolj ugodno rešitev kot ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji.

Vas zanima, kako prihraniti do 75% stroškov ogrevanja? Berite dalje
5 (100%) 2 votes