Blog

Ogrevanje na kurilno olje se še vedno splača

Kurilno olje je preprosto za uporabo in cenovno ugodno.

Najpogostejši način ogrevanja, ki vam ne vzame veliko časa, je pa vse bolj cenovno ugoden in zelo preprost za uporabo.

Z najsodobnejšimi kondenzacijskimi kotli pa lahko za večji izkoristek uporabimo tudi dimne pline, ki nastajajo pri izgorevanju.

Vas zanima, kateri kotli so na trgu in na kaj morate biti pozorni pri tovrstnem ogrevanju?

V primeru menjave samega kotla prihranki znašajo vse tja do 23%. Primerjavo prihrankov na letni ravni napram drugim načinom ogrevanja pa si lahko ogledate v spodnjem grafu.

kurilno olje

*     pri kurilnem olju, premogu ali zemeljskem plinu
**   primerna samo za energetsko sanirane objekte
*** zaradi nizke investicije ena najboljših izbir, če imamo dostop do mestnega plinovoda
°     edina smiselna opcija uporabe lesne biomase (drva in sekanci primerni samo za večje kmetije in hale, kjer je na voljo dovolj vira za ogrevanje)

Prednosti:

  • Povsem avtomatizirano delovanje
  • Kurilno olje ima visoko kurilno vrednost
  • Visok izkoristek energenta

Slabosti:

  • Ni primerno za manjša stanovanja
  • Visokotemperaturni kotli imajo večje toplotne izgube

Ogrevanje na kurilno olje je v večini slovenskih domov še vedno pogost način ogrevanja, čeprav potrebujemo relativno veliko prostora za postavitev sistema. Toploto za ogrevanje pridobivamo tako, da kurilno olje kurimo v kotlovnici. Olje shranjujemo v rezervoarju, zato moramo pri objektu načrtovati primerno postavitev in vgradnjo, pri tem pa moramo upoštevati tudi nekaj predpisov – pravilnik o požarni varnosti v stavbah in uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.

Tovrstno ogrevanja spada med centralno ogrevanje, kar pomeni, da energent ne izgoreva v prostoru, kjer ga potrebujemo, temveč drugje. Nato sistem s pomočjo vode, zraka ali pare prenese toploto v prostor, ki ga želite ogrevati. Za ogrevanje približno 150 m2 površine z dobro izolacijo bi na leto odšteli okoli 2400 evrov.

Enostavnost uporabe in vzdrževanja

Kurilno olje spada med energente pri katerih potrebujemo malo dela za vzdrževanje. Kurilno olje preprosto natočimo v rezervoar, ta pa se pretaka v kotel in z zgorevanjem tako pridobivamo toploto. Za temperaturo v prostoru skrbi regulator ogrevanja, tako da je v bivalnih prostorih vedno udobno in toplo. Oljni kotli so tako primerni za vse objekte s talnim ali radiatorskim ogrevanjem.

Kako zmanjšati stroške obstoječega sistema?

Stroške ogrevanja na kurilno olje lahko zmanjšamo na več različnih načinov. Eden izmed teh je zamenjava obstoječega kotla za bolj učinkovitega. Visokotemperaturni kotli imajo namreč večjo toplotno izgubo kot nizkotemperaturni, medtem ko kondenzacijski izkoristijo tudi toploto iz dimnih plinov in nam tako zagotovijo največji izkoristek. Namesto kurilnega olja pa lahko za ogrevanje uporabljate tudi pelete, saj nekateri kotli omogočajo delovanje s peletnim gorilnikom – zamenjati je potrebno le vrata, nato pa je potrebno nekajdnevno ročno čiščenje.

Če vseeno ne želimo zamenjati energenta, lahko k obstoječemu sistemu dodamo toplotno črpalko zrak-voda, ki nam lahko čez vse leto dodaja nekaj toplote in nam s tem prihrani kurilno olje. Zgolj za segrevanje sanitarne vode se lahko odločimo tudi za sončne kolektorje, ki nam lahko med poletjem samostojno ogrevajo vodo, s tem pa se izognemo uporabi kurilnega olja.

Kako izbrati primeren kotel za vaše stanovanje?

Poznamo več vrst kotlov namenjenih kurjenju olja; lahko so visokotemperaturni, nizkotemperaturni ali kondenzacijski kotli. Večji del kurilnih naprav v hišah je še vedno opremljenih s tehnološko zastarelimi kotli visokotemperaturne izvedbe. Tovrstni kotli obratujejo pri višji temperaturi – s stalno višjo temperaturo kotlovske vode pa so povečane tudi toplotne izgube kurilne naprave skozi manj toplotno zaščitene stene. Nekateri lastniki, ki se poslužujejo ogrevanja na kurilno olje, se odločajo za zamenjavo tovrstnih kotlov ne glede na starost naprave.

Nizkotemperaturni kotli obratujejo z nekoliko nižjo temperaturo kot visokotemperaturni, kar pomeni, da so za ogrevanje potrebne bistveno nižje temperature ogrevalne vode ali kakšnega drugega medija, ki kroži po ogrevalih v objektu. Zaradi nižje temperature pa je potrebno tudi manj energije za dosego enakega toplotnega ugodja kot pri visokotemperaturnih kotlih, ki jih ima še vedno veliko gospodinjstev.

Pri visokotemperaturnih sistemih moramo ogrevalno vodo, s katerimi grejemo ogrevala, ki oddajajo toploto v prostor, segreti na približno 80 do 90 stopinj Celzija. Pri nizkotemperaturnih sistemih pa je za želeno toploto že dovolj, da ogrevalno vodo segrejemo na približno 60 ali 70 stopinj Celzija, za kar potrebujemo manj energije. V nekaterih, dobro izoliranih objektih, bo zadostovalo že, da ogrejemo ogrevalno vodo tudi le na 30 do 40 stopinj Celzija.

Vendar to ni edini razlog za slabši izkoristek kotla, saj igrajo tu pomembno vlogo še dimni plini, ki jih proizvaja kurilno olje. Za nizkotemperaturne in kondenzacijske kotle je značilno, da so temperature dimnih plinov, ki nastajajo pri zgorevanju, veliko nižje od tistih pri visokotemperaturnih sistemih. Višja kot je temperatura dimnih plinov, večje so izgube skozi dimnik in slabši je izkoristek kotla. Pri visokotemperaturnih kotlih dosežejo plini tudi do 200 stopinj Celzija, medtem ko pri nizkotemperaturnih okoli 50 stopinj Celzija, pri kondenzacijskih kotlih pa še nekoliko manj.

S pomočjo kondenzacijskih kotlov izkoristite tudi neizrabljeno toploto

S kondenzacijskim kotlom lahko torej pridobimo največ toplote, saj se pri kondenzacijski tehniki ne uporablja samo toplota, ki nastane pri zgorevanju kurilnega olja, temveč tudi toplota, ki ostaja neizrabljena in se izgubi skozi dimnik. Dimni plini, ki jih ustvari kurilno olje, se v kotlu in dimnih tuljavah zaradi temperature, nižje od rosišča, kondenzirajo – pri tem pa ustvarjajo toploto, ki se odda v ogrevalno vodo sistema in tako poveča količino proizvedene toplote v kotlu ter s tem večji izkoristek. Tako je izkoristek med vsemi kotli največji, delovanje pa najvarčnejše. Takšen princip delovanja prihrani energijo in občutno zniža emisije ogljikovega dioksida.

Kondenzat, ki nastane, in je zaradi žvepla v kurilnem olju precej kisel, se po uporabi nevtralizira s pomočjo naprave za nevtralizacijo, ki je sestaven del sodobnih kotlov – nato pa se ga lahko odvede v kanalizacijo. V nizkotemperaturnih kotlih je zaradi sestave kotla kondenzacija preprečena.

Zgorevanje in regulacija ogrevanja na kurilno olje

Kurilno olje v novejših in sodobnejših kotlih zgoreva čisteje in popolnejše kot v visokotemperaturnih sistemih – bolj ko je zgorevanje popolno, manj je dimnih plinov in nezaželenih nesnag v obliki trdnih delcev. Na stenah kotla se lahko tako nabere obloga, ki  zmanjša izkoristek toplote, saj se ta zadrži v oblogah, namesto da bi se oddala na vodo ogrevalnega sistema.

Sama kakovost zgorevanja je odvisna tudi od gorilnika za kurilno olje in regulacije, ki uravnava delovanje sistema. Visokotemperaturni kotli se večinoma še vedno regulirajo z ročnim mešalnim ventilom in sobnim termostatom – z mešalnim ventilom določimo pretok vode v ogrevalnem sistemu, s termostatom pa uravnavamo le temperaturo v prostoru objekta. Gorilniki tovrstnih sistemov so enostopenjski, torej se moč delovanja ne prilagaja trenutnim potrebam po toploti in običajno delujejo s preveliko močjo.

Sistem preverja vreme in se sproti prilagaja zunanjim temperaturam

Sodobnejši nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli imajo vgrajen modularni gorilnik, ki nam omogoča, da prilagajamo moč delovanja kotla na naše trenutne potrebe. Tako je tudi pri nižji moči delovanja zgorevanje dobro in izkoristek kotla visok. Takšno prilagajanje nam pride prav v prehodnih obdobjih in ponoči, pa tudi v ogrevalni sezoni ne uporabljamo vedno polno moč kotla za kurilno olje. Delovanje sistema nadzoruje vremensko vodena regulacija, ki sledi zunanjim temperaturam, zato mešalni ventil pri tovrstnem sistemu ni potreben.

Kondenzacijski kotel vas bo stal od 3 tisoč evrov naprej, za celotni ogrevalni sistem pa je treba všteti še ceno rezervoarja, regulatorja in nekaj druge dodatne opreme za kotel. Kurilno olje za večino ljudi predstavlja primaren vir ogrevanja, vendar ga izpodrivajo drugi sistemi.

Menjava kotla za ogrevanje na kurilno olje stane nekje med 3000 in 5000 EUR. Za lažjo predstavo imate na spodnjem grafu na voljo primerjavo celotnega stroška investicije za različne načine ogrevanja.

kurilno olje

Za še več informacij nam pišite:

Si tudi vi želite znižati stroške ogrevanja do kar 23%? Pišite nam in svetovali vam bomo, kako

Koliko denarja imate na voljo za nakup ogrevalnega sistema (€)?

Željena vrsta ogrevanja

Potrjujem, da sem seznanjen s svojimi pravicami glede obdelave osebnih podatkov, da sem v celoti seznanjen s politiko zasebnosti, v veljavi pri upravljavcu, ki je dostopna na spletni strani www.poceniogrevanje.com/varovanje-zasebnosti in da sem seznanjen s posredovanjem mojih osebnih podatkov pogodbenim partnerjem, kot je to opredeljeno v politiki zasebnosti, v veljavi pri upravljalcu.

Ogrevanje na kurilno olje se še vedno splača
4.4 (88.57%) 7 vote[s]