Ogrevanje na zemeljski plin je preprosto, učinkovito in poceni
Zemeljski plin je poceni in ekološki način ogrevanja
Živite v stanovanjskem objektu, kjer ne bi radi izkoristili prostora le za kurilno napravo?
Plin vam je na voljo iz plinovodnega omrežja, z njim pa lahko poleg ogrevanja objekta ogrevate še sanitarno vodo in uporabljate kuhalnik.
V primeru priklopa na mestni plinovod prihranki znašajo vse tja do 23%. Primerjavo prihrankov na letni ravni napram drugim načinom ogrevanja si lahko ogledate na spodnjem grafu.
* pri kurilnem olju, premogu ali zemeljskem plinu
** primerna samo za energetsko sanirane objekte
*** zaradi nizke investicije ena najboljših izbir, če imamo dostop do mestnega plinovoda
° edina smiselna opcija uporabe lesne biomase (drva in sekanci primerni samo za večje kmetije in hale, kjer je na voljo dovolj vira za ogrevanje)
Prednosti:
- Visok izkoristek vložene energije pri kondenzacijskem kotlu
- Ne potrebujemo prostora za skladiščenje plina
- Zemeljski plin je okolju prijazen energent
Slabosti:
- Priključek na zemeljski plin ni možen v vseh občinah
- Potrebujemo detektorje za ogljikov monoksid
- Utekočinjen naftni plin (UNP) je drag
Ogrevanje na zemeljski plin predstavlja izkoriščanje naravnega vira energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida, prašnih delcev in drugih onesnaževalcev. Uvrščamo ga med okolju prijazne energente. Ima tudi visoko kurilno vrednost in izkoristek, vendar je treba opozoriti, da priključitev na plin ni mogoča v vseh krajih. Dovod zemeljskega plina namreč ni omogočen povsod po Sloveniji in je odvisen od ponudnika. Trenutno je dostop mogoč v več kot 80 občinah, kjer ga uporablja že več kot 130.000 uporabnikov.
Poleg toplega doma poskrbite še za toplo sanitarno vodo
Za skladiščenje zemeljskega plina ne potrebujemo posebnega prostora, saj priteče zemeljski plin po ceveh plinovodnega omrežja do našega objekta, ki mora biti opremljen s plinovodnim priključkom. Nato potrebujemo notranjo plinsko napeljavo in plinsko peč – toploto pa lahko v objektu oddajamo skozi radiatorje ali talno ogrevanje. Pogosto se plin uporablja tudi za ogrevanje sanitarne vode, hlajenje, kuhanje in proizvodnjo električne energije. Za ogrevanje približno 150 m2 površine z dobro izolacijo bi na leto odšteli okoli 1200 evrov.
S plinom do popolne avtomatizacije in čistoče
Ogrevanje na zemeljski plin je ponavadi avtomatizirano in ne potrebujemo veliko dela za vzdrževanje. Prav tako je ena izmed prednosti tudi čistoča, saj se pri tovrstnem ogrevanju ne srečujemo s sajami, pepelom ali z neprijetnim vonjem. Prenos plina poteka nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljsko površino in tako ne obremenjujejo naravnega okolja. Kljub temu pa so redni letni pregledi nujni za učinkovito delovanje.
V skladu z novo zakonodajo je potrebno ob uporabi plinskih peči namestiti tudi detektorje, ki merijo ogljikov monoksid. Obvezen je v zaprtih prostorih, kjer uporabljamo kurilne naprave, saj lahko energent ob nepravilnem zgorevanju sprošča ogljikov monoksid, ki je brez barve, vonja in okusa.
Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoječe objekte s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Če torej že imamo radiatorje, moramo zamenjati le še peč, kar je dobra novica za tiste, ki si želijo alternativo kurilnemu olju ali kakšnemu drugemu energentu. Zemeljski plin nam omogoča s primerno pečjo visok izkoristek, toplotna moč pa ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih. Tudi v času najnižjih temperatur torej ne bo težav.
Kondenzacijske peči izkoristijo tudi toploto, ki jo imajo dimni plini
Za varčno ogrevanje na plin je potrebno namestiti plinsko peč za centralno ogrevanje, ki mora biti montirana v skladu s pravili, saj se lahko le tako izognemo morebitnim težavam – ob nepravilni montaži lahko namreč pride do uhajanja plina, kar vodi tudi do nevarnosti požara. Peč na zemeljski plin in celotno plinsko inštalacijo je najbolje preveriti pred kurilno sezono, saj lahko le tako morebitne težave odpravimo še pred pričetkom uporabe. Priporočljivo pa je tudi, da se opravi pregled po končani kurilni sezoni in lahko takoj odpravimo napake.
Na voljo je tudi plinsko ogrevanje s kondenzacijsko tehnologijo, ki spada med stroškovno ugodne in varčne ogrevalne sisteme. Sodobni plinske kondenzacijske peči namreč delujejo v nižjem temperaturnem režimu, kar pomeni, da so toplotne izgube peči in toplotne izgube z odvedenimi plini minimalne. Kondenzacijska peč tako v celoti izkoristi toploto, ki jih zadržujejo dimni plini – in jo pretvarja tudi v uporabno, ogrevalno toploto.
Tiho, učinkovito in preprosto delovanje z malo stroški
Tovrstno peč na zemeljski plin je mogoče namestiti tako v klet kot v bivalni del stanovanja ali pa kar na podstrešje. Delujejo tiho, učinkovito in imajo preprosto zasnovo, zaradi tega pa so tudi stroški vzdrževanja toliko manjši. Če je torej vaš dom že opremljen s priključkom na zemeljski plin, potrebujete le še plinski kotel za ogrevanje, lahko pa tudi za pripravo tople sanitarne vode. Cena prehoda na ogrevanje s plinom bi tako za stanovanjsko hišo znašala od 3 tisoč evrov naprej.
Kondenzacijski kotli na zemeljski plin imajo tudi več varoval za varno delovanje sistema, medtem ko dovod pregledajo plinarji, ponavadi kadar menjajo števec. Lastniki s starejšimi izvedbami kotla z odprtim kuriščem morajo biti bolj pazljivi, saj kotel zajema zrak iz prostora, v katerem je nameščen – zato mora biti prezračevalna odprtina očiščena in nezastrta.
Utekočinjen naftni plin omogoča neodvisnost od plinovoda
Zemeljski plin in utekočinjen naftni plin se bistveno razlikujta po fizikalno-kemijskih lastnostih, energijski vrednosti in ceni. Naftni plin je namreč naftni derivat, ki nastane kot produkt pri destilaciji nafte in pridobivanja zemeljskega plina. Je tudi težji od zraka in se ga zato ne sme uporabljati in skladiščiti pod nivojem okoliškega terena, prav tako pa je tudi zelo lahko vnetljiv. Utekočinjen je pod visokim tlakom, s čimer ima manjši volumen in nam omogoča lažji transport, za ogrevanje približno 150 m2 površine z dobro izolacijo pa bi na leto odšteli okoli 3300 evrov.
Uporablja se ga za enake namene kot zemeljski plin, pogosto na območjih, kjer je predvidena gradnja plinovodnega omrežja za zemeljski plin – ni pa nujno. Pri naftnem plinu smo neodvisni od plinskega omrežja, vendar potrebujemo zato plinohram, v katerem ga shranjujemo. Izkoristek je pri izgorevanju največji v primerjavi z drugimi energenti, toplotnih izgub pa skorajda ni – uporabljamo ga lahko prav tako za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in tudi za kuhanje. V prihodnosti vam takšen sistem omogoča tudi preprost prehod na uporabo zemeljskega plina, saj kurilne naprave in celotna inštalacija ostanejo enake.
Strošek priklopa na zemeljski plin znaša nekje od 5000 do 7000 EUR. Če imamo opravljeno vso napeljavo in nameravamo zgolj menjati kotel pa bo investicija nižja za nekje 2000 EUR. Za lažjo predstavo imate na spodnjem grafu na voljo primerjavo celotnega stroška investicije za različne načine ogrevanja.
Za še več informacij nam pišite: