Kakšno ogrevanje je najprimernejše zame?
Kakšno ogrevanje je najprimernejše zame?
Eden najpomembnejših premislekov pri gradnji ali obnovi objekta je izbrati optimalen način ogrevanja.
Z dobro izbiro namreč lahko prihranimo veliko denarja, tako pri sami investiciji kot kasneje s stroški uporabe.
Vsak način ima svoje prednosti in slabosti, pri izbiri pa moramo upoštevati starost in lokacijo hiše, izolacijo, naše želje in seveda finančne zmožnosti. Pri samem financiranju izbranega sistema si lahko pomagamo tudi s sredstvi Eko sklada, ki ponuja poleg nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja tudi ugodne kredite.
V nadaljevanju poglejmo na kratko nekaj najpogostejših rešitev ogrevanja.
Ogrevanje na kurilno olje
Kurilno olje je še vedno pogost način ogrevanja v večini slovenskih hiš, kljub temu, da je za kotlovnico in rezervoar olja potreben relativno velik prostor.
Kot energent ima kurilno olje visoko kurilno vrednost, delovanje in ogrevanje objekta pa je običajno povsem avtomatizirano. V primerjavi z ostalimi energenti pri izgorevanju kurilnega olja nastaja največja količina ogljikovega dioksida, sistem pa zaradi velikosti ni primeren za manjša stanovanja.
Povprečen strošek ogrevanja na leto, za enodružinsko hišo, ob porabi 2000 litrov znaša približno 1800 evrov. Na večjo ali manjšo ekonomičnost sistema vpliva predvsem pravilna izbira kotla.
Ogrevanje na pelete
Peleti so narejeni iz mletega lesa, ki se ga stisne pod močnim pritiskom. Ogrevanje s peleti postaja prijaznejša alternativa fosilnim gorivom, saj predstavlja obnovljiv in cenejši vir energije.
Namenski kotli na pelete delujejo popolnoma samostojno in ne potrebujejo nič več vzdrževanja kot kotli na kurilno olje. Skrbeti je potrebno samo za ustrezno zalogo goriva – pelete, večina kotlov pa ima že vgrajen večdnevni hranilnik, ki ga ročno polnimo. Pri teh kotlih je potrebno skrbeti za redno čiščenje pepela in dimnika.
Prihranek pri stroških ogrevanja je v primerjavi s kurilnim oljem približno polovičen, saj 1000 litrov olja stane približno 900 evrov, enaka kurilna vrednost pelet pa le okoli 450 evrov.
Ogrevanje na sekance
Sekanci so kosi sesekljanega lesa, pripravljeni pretežno iz drobnega lesa, lesnih ostankov ali lesa slabše kakovosti, njihova velikost pa se prilagaja glede na kurilno napravo. Najprimernejši so za večje objekte, kot so na primer šole, vrtci, proizvodne hale in večstanovanjski objekti.
Tako kot peleti so tudi sekanci postali priljubljeni, saj predstavljajo obnovljiv vir energije, njihova uporaba in izdelava pa prispeva k čiščenju gozdov. Ogrevanje s pravilno izbranimi pečmi zmanjšuje nastanek škodljivih emisij, saj takšne peči omogočajo optimalno zgorevanje.
Je pa postavitev tovrstnega sistema za kurjenje ter hranjenja lesnih sekancev relativno draga. Sekanci so sicer najcenejša oblika lesnih goriv, vendar je njihova kurilna vrednost manjša, to pa pomeni, razen dražjega kotla s transportnim sistemom tudi večje skladiščne prostore.
Toplotna črpalka
Črpalka za ogrevanje ali hlajenje objekta izkorišča brezplačne naravne vire (zrak, zemljo ali vodo). Pri svojem delovanju je torej odvisna od razpoložljivosti toplotnih virov v okolici objekta, nam pa tako omogoča pridobivanje toplote iz brezplačnih virov. Poleg ogrevanja ali hlajenja stanovanjskega objekta nam toplotna črpalka omogoča tudi segrevanje sanitarne vode.
Poznamo več vrst toplotnih črpalk: črpalka voda-voda, ki izrablja energijo podtalnice, črpalka zemlja-voda, ki izrablja toploto zemlje ter črpalka zrak-voda, ki izrablja toploto zraka. Z uporabo toplotne črpalke občutno zmanjšamo količine škodljivih emisij, ki sicer nastajajo ob uporabi drugih energentov.
Njena uporaba nam zagotavlja ustrezno ogrevanje ali hlajenje celo leto, saj z vgrajenim električnim grelcem zagotavljamo pripravo toplotne energije tudi v najhladnejših dneh. Toplotna črpalka nam omogoča do 75-odstotni prihranek stroškov napram stroškom ogrevanja s kurilnim oljem.
Sončni kolektorji
Sončni oziroma solarni kolektorji so naprave, ki z energijo sonca, ki pada na površino zemlje, segrevajo vodo in so zato najbolj ekološki in ekonomičen način ogrevanja vode.
Obstajata dva glavna tipa kolektorjev in sicer ploščati ter vakuumski, ki je učinkovitejši, predvsem v slabših vremenskih razmerah.
Ob primernem izračunu in dimenzioniranju sistema ogrevanja tople sanitarne vode s pomočjo sončnih kolektorjev, lahko le-ti zagotovijo do 80 odstotkov letnih potreb po topli vodi, razliko pa je potrebno, predvsem v zimskem času, pokriti z ostalimi viri.
IR paneli (infrardeče ogrevanje)
Pri tem sistemu uporabljamo grelne panele, ki ne ogrevajo direktno zraka, temveč predmete in živa bitja, ki absorbirajo energijo infrardečih valov ter toploto oddajajo v prostor. Zato je prostor lahko ogret na nižjo temperaturo kot pri klasičnih načinih ogrevanja, občutek toplote in s tem udobje v prostoru pa bo še vedno enak.
Infrardeči grelniki delujejo učinkovito, tako da boste prostor ogreli hitreje kot s pomočjo drugih sistemom, vendar bo ob izklopu panelov prostor tudi hitreje izgubil toploto. Ogrevanje ne izsuši zraka in ne proizvaja hrupa, vendar ni primerno za večje objekte.
Ogrevanje na zemeljski plin
Za tovrstno ogrevanje je potrebno objekt priključiti na plinovod javnega omrežja, ki poteka do hišne požarne pipe. Zemeljski plin je okolju prijazen energent, sodobne plinske naprave pa omogočajo visok izkoristek vložene energije – nekateri plinski kotli tudi do 108-odstotni izkoristek.
Pri izgorevanju zemeljskega plina ni dima in pepela, ogljični odtis pa je glede na ostala fosilna goriva najmanjši. Peči se običajno uporabljajo tudi za pripravo tople sanitarne vode.
V primeru, da oskrba z zemeljskim plinom ni mogoča, lahko uporabimo kot energent tekoči naftni plin, ki je skladiščen v zato namenjenem rezervoarju, običajno postavljen ali vkopan v neposredni bližini objekta.